Smisel in namen vzrejnega pregleda ZTP je, da ustrezno z vzrejnim ciljem ugotovimo, kateri dobermani so za vzrejo primerni, ter da obenem izločimo pse, ki za vzrejo niso primerni.

Preverjanja primernosti psov za vzrejo lahko opravljajo le vzrejni sodniki. Na samih preverjanjih pa lahko sodelujejo le dobermani, ki so vzrejeni po vzrejnih določbah oz. po pravilniku Društva za dobermane, reg.društva (DV e.V.) ter so rentgensko pregledani glede kolčne displazije (HD).

Izvid slikanja kolkov glede kolčne displazije (HD) mora obstajati oz. biti predložen na dan opravljanja vzrejnega pregleda ZTP. Nadalje je potreben izpit za spremljevalnega psa (BGH oz. BBH), uspešno opravljen pri enem izmed društev, ki je član Delovne skupnosti rejskih društev in zvez za delovne pse (AZG). Lastnik psa pa mora biti član Društva za dobermane, reg. društva (DV e.V.). Za pse ki so vzrejeni v tujini, in katerih lastniki imajo stalno bivališče v Zvezni republiki Nemčiji, mora lastnik (skrbnik) psa za udeležbo na vzrejnem pregledu (ZTP) predložiti prevzemni vpis v rodovno knjigo ter dovolitveni zaznamek urada, ki vodi rodovno knjigo (zahteve analogno z vzejnimi določbami DV). Na vzrejnem pregledu ZTP lahko sodelujejo tudi dobermani iz tujine, če so izpolnjeni pogoji za udeležbo po določbah DV. Potrebno je članstvo in rodovnik enega izmed klubov, ki je član FCI. Tudi tukaj je potreben dovolitveni zaznamek urada, ki vodi rodovno knjigo.  

Minimalna starost udeleženih psov je 14 mesecev. Psi, pri katerih je prišlo na kateri izmed prejšnjih prireditev (vzrejnih pregledov) do odloga vzrejnega dovoljenja, smejo biti na ponovni vzrejni pregled ZTP privedeni šele po preteku tega odložitvenega roka. Psov, ki vzrejnega pregleda tudi ob ponovitvi niso opravili, ne moremo več privesti na vzrejni pregled ZTP.  
Paziti je treba na to, da psi med celotnim trajanjem vzrejnega pregleda ZTP ne nosijo bodeče ovratnice.

Potek preverjanja primernosti psov za vzrejo oz. vzrejni pregled ZTP se odvija tako:

1. Ocena zunanjosti

2. Preizkus značaja
Razlogi za izločitev so natančneje označeni v določbah o izvedbi. Iz vzreje je treba izločiti agresivne, boječe in plahe pse. 

3. Pridobitev ocene zunanjosti
Če je vzrejni pregled ZTP dan pred vzrejno razstavo, na kateri sodi isti sodnik, ter privedeni pes sodeluje na tej razstavi, pes oceno zunanjosti pridobi na dan vzrejne razstave.

Najprej se preverja samce in nato samice, ugotovitve sodnika je treba vpisati v dokumentacijo (poročilo o vzrejnem pregledu ZTP in v rodovnik), ki jo morata podpisati vodja vzrejnega pregleda ZTP in vzrejni sodnik.

Presoje sodnika, ki jo je ta podal z oceno zunanjosti in s preizkusom značaja psa, ni mogoče izpodbijati.

Ugovore proti formalnim napakam je treba vodji vzrejnega pregleda ZTP podati na dan prireditve. Če primera ni mogoče pojasniti, je treba dogajanje predložiti predsedstvu Društva za dobermane, reg. društva (DV e.V.), ki nato o tem odloča.

Vzrejno dovoljenje velja za obdobje, v katerem je pes glede na starost primeren za vzrejo, razen v primeru, ko se odboru za vzrejo zdi smiselno, da zaradi prikrite dedne napake, ki se je pri psu izkazala šele pozneje, izreče vzrejno prepoved. Preklic vzrejnega dovoljenja mora biti pisno utemeljen, ter ga je treba lastniku psa vročiti s priporočenim pismom.   

Psi, ki so v lasti vzrejnega sodnika, ki izvaja vzrejni pregled ZTP ali so v lasti njegovih družinskih članov, na tem vzrejnem pregledu ZTP ne morejo sodelovati.

Po končanem vzrejnem pregledu ZTP mora vodja vzrejnega pregleda ZTP podpisati vso zahtevano dokumentacijo.

Poročilo o vzrejnem pregledu ZTP je treba vročiti lastniku (skrbniku) ali vodniku psa. Izjemo od tega glej pod 3. točko: udeležba na vzrejni razstavi. Kopijo poročila s pripadajočim seznamom je treba v roku 3 dni poslati na urad za vodenje rodovne knjige. Sodniku pa je treba izročiti 2. kopijo poročila kot tudi kopijo seznama.  

Finančni obračun opravi vodja vzrejnega pregleda ZTP s kinološkim društvom, ki vzrejni pregled prireja. Vzrejnemu sodniku ter markerju se stroški nadomestijo po ustreznem stroškovniku. 

Smernice in izvedbene določbe za praktično izvedbo vzrejnega pregleda ZTP

 

Pred začetkom vzrejnega pregleda ZTP sodnik vsem udeleženim vodnikom psov, na kratko pojasni smisel in namen vzrejnega pregleda ZTP ter zahtevane vaje.

Ob začetku preizkusa se vodnik psa s svojim psom javi pri vzrejnem sodniku. Vodja vzrejnega pregleda ZTP se na podlagi predloženega rodovnika prepriča o identiteti psa (tetovaža). Vzrejni sodnik pa se v razgovoru z vodnikom psa informira o vzreji, reji oz. o pogojih v katerih pes biva, o morebitni menjavi lastnika (skrbnika) ter o vplivih okolja na privedenega psa.   

Presoja telesne zunanjosti se ravna po smernicah, ki jih je sklenilo Združenje sodnikov Društva za dobermane, reg. Društvo (DV e.V.). Še posebej je treba paziti na napake, ki bi vplivale na delovne sposobnosti psa, kot so šibke čeljusti (gobec), dolg in nečvrst hrbet, pomanjkljivosti pri sprednjih in zadnjih okončinah kot tudi slabo gibanje psa.  

Odstopanja od višine, ki je navedena v standardu, za več kot 2 cm je treba vrednotiti z znižanjem ocene za zunanjost . Nadaljnja odstopanja pa vodijo v izključitev psa iz vzreje.

Psi z napakami v zobovju oz. v ugrizu, z nadsekavostjo (predsekavostjo), s kleščastim ugrizom, s podsekavostjo, z manjkajočimi zobmi po zobni shemi, in z anomalijami v položaju zob, niso primerni za vzrejo.   

Še posebej je treba opazovati vedenje psa med kontrolo zob (opozorilo na hibo v značaju). Posebej je treba upoštevati zahteve in določitve v standardu.

Minimalna ocena zunanjosti za samce: prav dobro (»sehr gut«)

Minimalna ocena zunanjosti za samice: dobro (»gut«)

Po ocenjevanju telesne zunanjosti vodnik po navodilih sodnika vodi psa po poti, dolgi približno 300 korakov, v različne smeri čez območje, na katerem se opravlja vzrejni pregled, pri čemer naj bo povodec na katerem vodi psa čim bolj popuščen. Ob tem se sreča s približno 4 do 6 ljudmi, ki so postavljeni oz. razporejeni na samem terenu vadišča ali se po njem premikajo. 

Takoj nato te osebe tvorijo skupino. Formacija te skupine naj ne bo tvorjena po togi shemi. Tukaj lahko sodnik ravna variabilno. Tako se lahko na primer skupina pomika proti vodniku psa, seveda na ustrezni razdalji ali pa se vodnik psa giblje v sami skupini. 

Pri zadrževanju v skupini je pomembno, da se ustvarijo čim bolj naravne situacije, kot smo jim priča v vsakodnevnem življenju (pozdrav z rokovanjem, padec predmeta na tla, odpiranje dežnika itn.).

Pri zgoraj navedeni vaji je treba paziti na to, da nasproti psu ni izvedeno nobeno dejanje oz. učinkovanje v smislu grožnje. Pri tem preizkusu se ugotavljajo izključno samozavest. neustrašnost, temperament, vodljivost in dražljajni prag psa.

Po tem se vodnik psa s svojim psom po navodilih sodnika odpravi do predvidenega mesta priveza ter tam priveže svojega psa (ne da pri pri tem nad psom izvajal prisilo, npr. z ukazom »prostor«) ter se nato sam umakne iz vidnega polja psa.

Na poti do mesta priveza sta nato v oddaljenosti od psa minimalno 15 korakov oddana 2 strela (plašilka s 6 mm naboji).

Streloplahi psi niso primerni za vzrejo; natančno je treba razlikovati med občutljivostjo za strel in med streloplahostjo.

Mesto, kjer je pes privezan mora biti iz vseh strani prosto dostopno (ustrezne razdalje od ograj zidov itn.).

Čas te osamitve psa traja približno 5 minut. Iz oddaljenosti 5-8 korakov, ki se nato zmanjša na 2-3 korake se sodnik napoti mimo psa ali okrog njega, ne da bi ga pri tem ogrožal. Pred ali poleg psa se ustavi ter spusti na tla zvezek ali kakšen podoben predmet. Posebej je treba upoštevati vedenje psa ob odsotnosti njegovega vodnika. Nato vodnik psa s svojim psom zapusti vadišče.

Marker se odpravi v zaklon, ki ga določi sodnik
Sodnik, ki opravlja funkcijo, da vodniku psa navodilo, da se ta s svojim psom odpavi v določeno smer. Pes je pri tem na povodcu. Nato marker po navodilu sodnika iz zasede od spredaj napade vodnika psa. Pes naj bi pri tem dokazal svoje obrambne sposobnosti ter branil vodnika. Marker začne psu groziti oz. ga ogrožati šele, ko ta poseže v borbo. Pri tem psa akustično in telesno ogroža, ne sme pa ga udarjati s palico. Marker napad konča na znak oz. po navodilu sodnika.  

Potem se marker oddalji na razdaljo približno 50 korakov. Vodnik svojega psa drži za ovratnico ter ga po klicih pošlje za markerjem. Marker sprva beži, nato pa po navodilu sodnika psa napade, ko je ta približno 8-10 korakov oddaljen od njega. Marker ponovno poskuša psa ogrožati, vendar pa tudi tukaj psa ne sme udariti s palico. Vodniku psa je dovoljeno, da psa akustično podpira oz. spodbuja. Na znak sodnika se marker ustavi. Vodnik se odpravi do psa ter mu nadene povodec ter se odjavi pri sodniku.

Pojasnila k 1. točki:
Nujno je treba paziti na to, da je marker opremljen s celotno markersko opremo (zaščitna obleka). Palica, ki je namenjena ogrožanju psa, se ne sme premočno upogibati.

Zaklon je treba nujno izbrati variabilno, da psov, ki jim je vadišče domače ne izurimo shematično. Za zaklone izberemo kote zidov, niše, grmovje ali skupine dreves.

Marker sme delati le po navodilih oz. na znak sodnika, to pomeni, da napad in konec borbe določa sodnik.

Napad mora biti vselej izveden od spredaj ter na vodnika in nikakor ne na psa. Šele ko pes poseže v borbo, se marker obrne proti psu ter tega akustično in telesno ogroža.

Markerska mehka palica sme biti uporabljena le za grožnje, v nobenem pimeru je marker ne sme uporabiti za udarce, ki bi jih zadal psu.

Pojasnila k 2. točki:
Marker se mora nujno oddaljiti približno 50 korakov.

Sodnik da markerju navodila, kdaj naj bo protinapad izveden, pri tem pa mora marker psa napasti akustično in telesno.

Markerska palica naj bo prav tako uporabljena le za grožnjo.

Vodnik sme svojega psa spodbujati.  

Preizkus značaja
Razvrsite v vzrejna razreda:
- 1A
- 1B
- vzrejno dovoljenje odloženo
- neprimeren za vzrejo


1A
Psi, ki so v redu glede na svojo celotno podobo.
V vzrejni razred 1A je mogoče uvrstiti le psa, ki tako pri preizkusu borbenosti in poguma kot tudi v mirovanju deluje samozavestno in ne kaže nobenih hib.
1B
Psi, ki so glede svoje celotne značajske podobe v smislu standrda še sprejemljivi.
V vzrejni razred 1B je mogoče psa uvrstiti, če je njegovo vedenje v mirovanju še sprejemljivo, med obrambo pa kaže obrambni nagon in borbenost.

Odložitev vzrejnega dovoljenja
Pri psih, pri katerih glede trdnosti značaja in primernosti za vzrejo obstajajo še utemeljeni dvomi, je treba vzrejno dovoljenje odložiti. Tega psa potem pred pretekom 3 mesecev ne smemo privesti pred nobenega drugega sodnika. Pri posameznem psu se lahko vzrejno dovoljenje odloži samo enkrat.

Neprimerni za vzrejo
Agresivni, plahi, živčni in boječi psi ne morejo dobiti vzrejnega dovoljenja. Ugotovitve iz poročila o vzrejnem pregledu ZTP se pri psih, ki so za vzejo primerni, prenesejo tudi v rodovnike njihovih potomcev.

Prevedla Katja Krajnc