Kinologija - nauk o psih, pasjih pasmah in pasjereji (Verbinčev slovar tujk), ali veda, ki obravnava psa - je izhodiščni pojem, ki je uporabljen v kratici naše krovne organizacije Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS), ki ima svoj sedež v Ljubljani. KZS je polnopravna članica mednarodne kinološke zveze - Federation Cynologique Internationale (FCI) od leta 1995.

Skladno z določili Zakona o društvih ima KZS statut v katerem so opredeljena temeljna pravila delovanja slovenske kinologije.

Skupščina KZS je najvišji organ Kinološke zveze Slovenije. Skupščina je sestavljena iz predstavnikov članic KZS; kinoloških društev, klubov in lovsko kinoloških društev.

Najvišji strokovni organ KZS je Skupni zbor kinoloških sodnikov, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji pomembnimi za celotno kinologijo. Najvišji strokovni akt je Pravilnik o strokovnem delu, oziroma po novem Strokovni pravilnik.

Na področju šolanja psov je najvišji strokovni organ Delni zbor sodnikov za ocenjevanje dela šolanih športnih psov, ki se ukvarja predvsem z vprašanji s področja vzgoje in šolanja psov.

Najnovejši učbenik in priročnik, ki obravnava zgoraj navedeno tematiko je knjiga "Lovska kinologija", katero je mogoče kupiti v pisarni Lovske zveze Slovenije, na Župančičevi 9 v Ljubljani, ali naročiti po telefonu: 01-241-09-10.

Starostna omejitev za pristop k izpitu za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju, oznaka B-BH je 15 mesecev.

Strokovni izpit za vodnika psa spremljevalca je sestavni del "izpita za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju".
Strokovni izpit je pogoj, ki ga mora kandidat izpolniti za priznanje prej omenjenega izpita. Strokovni izpit je opravljen v kolikor kandidat doseže najmanj 70% možnih točk. V primeru, da je kandidat dosegel 50% ali več odstotni rezultat lahko ponavlja izpit še istega dne. V primeru nižjega rezultata je možna ponovitev po preteku treh tednov, če je pes pozitivno opravil praktični del izpita.

Pri izpitih lahko sodelujejo vsi psi ne glede na velikost, pasmo ali rodovnik. Vodnik se na isti dan lahko udeleži le ene prireditve. Na isti prireditvi lahko vodi največ dva psa. Posamezni pes lahko na isti dan opravlja le en preizkus.

Vodnik mora imeti ves čas preizkusa pri sebi povodec. Pes mora imeti neprestano na sebi kovinsko ovratnico, ki ni naravnana na zateg. Dodatne ovratnice, kakor tudi usnjene ovratnice, ovratnice proti mrčesu itd. niso dovoljene. Prepovedana je uporaba električnih ovratnic in bodečih ovratnic.

Izpit B-BH morajo opraviti vsi psi, ki bodo pristopili k opravljanju izpita "C" in IPO 1, vsi psi, uvoženi v Slovenijo, ki so opravili mednarodni izpit v tujini, a niso opravili izpita B-BH. Slednji bodo morali pred nostrifikacijo predložiti potrdilo o opravljenem izpitu B-BH. To določilo velja za vse pse, ki so poleženi po 1.1.2003.

Preizkus strelomirnosti se izvaja za tiste pasme pri katerih je to pogoj za nadaljnjo vzrejo. V kolikor vodnik po streljanju ne more več nadaljevati z izvajanjem vaj, ali izgubi nadzor nad psom, se ga izloči iz nadaljnjega izvajanja vaj. Pes se bi moral ob strelu obnašati brezbrižno oz.se na strel ne bi smel odzivati.
Vse vaje se pričnejo iz osnovnega položaja (pes sedi ob vodnikovi levi nogi).
Prosta vodljivost se izvaja tako, da morata vodnik in pes narediti 40-50 korakov naravnost nakar se obrneta okrog.Na vsa ostala vprašanja so odgovori v " Navodila za Izpitne programe nižjih stopenj in izpitni program za slovenski sledarski izpit", ki jih predpisuje KZS in so v veljavi od 1.01.2004 dalje.

Pes izraža svoje razpoloženje a s položajem telesa, predvsem pa s položajem repa, glave - ušes. Skratka, pes se izraža s celotno telesno mimiko. Pes primarno zaznava okolje z vohom, uporablja pa tudi vsa ostala čutila.

Sprehod je zelo pomembna aktivnost za psa in vodnika, vendar pravila obnašanja na sprehodu niso (razen predpisov ) opredeljena.
Potreba po gibanju, ki jo pes zadovolji na sprehodu je odvisna od pasme, velikosti, temperamenta in drugih dejavnikov. Potrebe po sprehodu so torej pri različnih psih različne. Minimalni standard je dva do tri sprehoda na dan. Psa naj sprehaja njegov lastnik , lahko pa tudi drugi člani družine. Priporočljiv je aktiven sprehod (združen z nekaj delovnih aktivnosti). Psa ne sprehajajmo spuščenega v urbanih središčih in na drugih mestih, kjer s to aktivnostjo ogrožamo druge in sebe. Psa ne sprehajajmo s tekom ob avtu, kajti sprehod je namenjen obema.
Naše ravnanje na sprehodu opredeljuje dejstvo, da smo kot lastnik psa odgovorni za njegovo ravnanje oz. za škodo, ki jo pes povzroči. V nadaljevanju bomo opisali nekaj primerov, ki se lahko pripetijo na sprehodu.

Na sprehodu se pes srečuje z ljudmi, prometom in drugimi psi. Praviloma mora biti pes pri sprehodu v urbanem okolju navezan, nenavezan pa se lahko sprehaja na mestih , kjer ni prej omenjenih dražljajev iz okolja. V kolikor ste psa pripeljali na sprehod z avtom, bodite pri izstopanju psa iz avta, pozorni na mimoidoči promet. Bodite pozorni na svojega psa in okolico, ko ste na sprehodu. V primeru, ko se vam približuje tekač, kolesar ipd., ali tuj pes, je dobro vašega psa, v kolikor je prosto spuščen, poklicati k sebi in ga navezati. V kolikor se pes na vaš klic ne odzove, stecite stran in se mu skrijte, ali pa pojdite do obeh psov in vašega psa pripnite. Lahko se vam zgodi, da se bosta psa, ko boste prišli do njiju, že ovohavala ali pa bosta celo naslonila glavo eden na drugega. V takšnem primeru se najprej umirite, ne kričite na psa in ju ne poskušajte ločiti. Počakajte da se situacija razplete sama. Največkrat se bo takšno srečanje končalo brez spopada. V kolikor do spopada pride, lahko situacijo rešite le, če sta prisotna dva vodnika. Vsak vodnik naj potegne svojega psa za zadnje noge stran od spopada. Nikakor ne posegajte med psa, saj se boste spravili v nevarnost, da vas kateri od psov ugrizne. V kolikor bo vaš pes pri vas, boste laže nadzorovali situacijo in preprečili morebitne poškodbe s strani drugega psa ali pa poškodbe, ki jih lahko povzroči vaš pes. Seveda pa velja, da so agresivni psi še bolj agresivni, ko so navezani. Takšni, potencialno nevarni psi , bi se morali sprehajati opremljeni z nagobčnikom.
Na sprehodu se vam zgodi, da se srečate s sprehajalci, ki se psa bodisi bojijo ali pa ga želijo pobožati. Ljudje, ki se psa bojijo, občutijo ob srečanju s psom precej neprijetno situacijo, zato navežite psa pred srečanjem s takšnimi sprehajalci in jim namenite, v kolikor je to primerno v dani situaciji, nekaj pomirjujočih besed. Ljudje, ki želijo pobožati psa, to lahko storijo le,če jim vi dovolite. Seveda pa morate psa dovolj dobro poznati, da veste, kako bo reagiral. V primeru ugriza je odgovornost vaša.
Nekateri lastniki sprehajajo več psov naenkrat. V naseljenih krajih vam to odsvetujemo, saj boste težko nadzorovali dva, ali več psov, tudi če so navezani. Tudi na mestih, kjer so sprehodi s psi običajni, boste imeli veliko težav z nadzorovanjem psov, kajti ponavadi lahko dobro nadzorujemo le enega psa. Takšni sprehodi (več psov naenkrat) pa niso priporočljivi tudi zaradi pomena dobre vezi med psom in vodnikom. V kolikor sprehajamo več psov naenkrat, se bodo le ti igrali med seboj in človeka sploh ne bodo potrebovali.

Nekateri avtorji trdijo, da gre za podedovano lastnost, spet drugi pa, da je agresivnost pogojena z delovanjem okolja. Dileme se odvijajo tudi na relaciji ali gre pri agresivnosti za negativno ali pozitivno lastnost.
Dejstvo je, da je na agresivno vedenje možno vplivati; ga ojačevati ali zmanjševati. Nekateri avtorji opredeljujejo več vrst agresivnega vedenja (teritorialna agresivnost, socialna agresivnost ipd.) Verjetno je resnica nekje vmes. Vsekakor pa lahko trdimo, da je agresivnost naravna in biološko pogojena. Tako biološko pogojena agresivnost je defenzivna - namenjena ohranitvi vrste.
Po nekaterih teorijah sta vedenje izogibanja in agresivno vedenje medsebojno povezana ,oz.imata enak ključni dražljaj. Enega in drugega naj bi sprožila grožnja fizične ali psihične narave, le ta naj bi povzročila strah, strah pa naj bi povzročil bodisi agresivno vedenje, katerega cilj je odstranitev nevarnosti ali pa beg katerega cilj je umik od vira nevarnosti.

Agresivno vedenje (renčanje, grozeče kazanje zob, ugriz) se lahko povečuje ali pa zmanjšuje s pomočjo pogojevanja.